V soboto smo se s prijatelji odločili, da gremo smučat. V Nassfeld. Sam nisem bil na smučkah že več kot dve leti. Z izjemo, da sem za hišo poteptal hrib za otroke Malo nas je motil samo mraz. Napovedane so bile temperature okrog – 15 stopinj celzija.

Logistiko je urejal Domen in na koncu smo mu bili res hvaležni, pa čeprav smo morali že zelo zgodaj splezati iz tople postelje in se podati na hud mraz. Najprej smo se odpravili kupit karte. Prva možna lokacija je bila poslovalnica SkiPass Travel na Hrušici. Vendar je bila ob 7:00 tam že zelo velika gneča zato smo nadaljevali pot v Kranjsko Goro. Tam je bila poslovalnica prazna. Oboroženi s kartami in optimizmom, da vendarle ne bo tako mraz smo se odpeljali. Odločili smo se, da bomo šli čez Italijo.

Ko smo se prebili skozi Trbiž smo se počasi začeli vzpenjati. No in letos je res veliko snega.

Kolikooo snega ….

Ko smo prišli na vrh smo poiskali parkirišče. Na našo srečo smo bili kar zgodnji (8:30) zato je bilo še veilko prostora. Parkirali smo na parkirišču št.3 in se oblekli. S seboj smo imeli res veliko oblačil za mrzlo vreme vendar jih nismo potrebovali. Bila je namreč inverzija zato je termometer kazal “samo” -5 stopinj.

Pripravljeni na izzive

Ingemar Stenmark na višku kariere

No s prvo štirisedo smo šli na vrh , ki je nekakšen center vsega. Vreme je bilo res lepo. Brez oblačka in ker se je smučišče šele odprlo so bile proge tudi enkratne.

Hob je skrbel za orientacijo. Tu je center…

Že po kakšni uri smučanja, pa je prišlo do nesreče. Ob majhni hitrosti, ko sem zavijal na drugo progo sem nekako prekrižal smučki in padel naprej. Ujel sem se na roke in takrat tudi začutil, da mi je leva rama izskočila in takoj tudi skočila nazaj. Bolečina je bila nepozabna Upal sem samo da ni kaj hujšega. Hkrati pa sem bil jezen kako se lahko zgodi kaj takega, ko pa sploh nisem imel visoke hitrosti. Res nesreča. No počasi sem nadaljeval seveda z veliko mero previdnosti. Še vedno je bil v meni strah, da bi zopet padel na levo ramo…

Na smučišču imajo krajšo smuk progo za merjenje hitrosti. Tam smo se preizkusili kar nekajkrat in vedno je bil najhitrejši Hob (okrog 80 km/h). Ostali smo bili pri 77-78 km/h.

Zasneženi hribi

Proge so bile res lepo urejene

Še ena za v album

Povsod je res veliko snega

No in ob 11:00 smo malo počili in se okrepčali z sendviči in domačimi klobasami ter čajem. Seveda smo se pogreli tudi z domačo medico….Mmmmm..

Malica na sončnku

Med malico smo si lahko ogledali prizor, ko je helikopter prišel po ponesrečenca, ki so ga pripeljali z akijem.

Pristanek helikopterja

Po počitku smo šli tekmovat na veleslalomsko progo, kjer ti za en euro merijo tudi čas. Ko smo prišli do proge smo ugotovili, da merjenje časa ne dela zato sem se kar brez časa spustil po njej z namenom, da bom potem ostale posnel. Proga je bila res luknjasta zato sem vozil bolj previdno. Ko so za mano prišli še nekateri obsikovalci sem ugotovil, da so uro usposobili. Potem pa se je začel cirkus Najprej je po zadnji prelomnici v zrak poletel Hob (brez smučke) , Domen je popolnoma zgrešil vrta in Aleš je zopet poletel po zraku (brez obeh smučk). Nihče se na srečo ni poškodoval zato smo se pa vsi pošteno nasmejali

V pravem tekmovanju bi zmagal Domen

Potem pa je sledil počitek na sončku in obvezno pivo

Kako sem jaz vesel tega

Ob 15:30 smo se odpravili proti domu. Bil je res lep dan in enkratna smuka. Škoda, ker sem si izpahnil ramo. Vse ostalo je bilo super. Sploh pozno kosilo, ki smo si ga privoščili kasneje v Piceriji Matiček v Radovljici.

Kebab

Pica in pivo

Zaključek. Nassfeld je res dobro urejeno in razgibano smučišče, kjer lahko vsak najde kaj zase. Imajo borderske proge, proge za začetnike in otroke in tudi res zahtevne proge za boljše smučarje. Mednje sodi tudi proga Milenium, ki je dolga kar 7km….

Značke: Fotografija, Nassfeld, smučanje