Ko smo prispeli na Pokljuko je bilo videti že veliko obiskovalcev. Šli smo do Rudnega polja. Parkirani avtomobili so se vili ob cesti vse do prostora, kjer je bilo včasih strelišče za biatlon. Včasih zato, ker je sedaj tam gradbišče. Nasproti je hribček, ki je bil vedno pripravljen (zglajen snega) za sankanje in smučanje najmlajših. No sedaj je bil tu le zasnežen hrib. Tudi parkirišče, ki je bilo včasih ob strelišču je bilo včasih, kajti v nedeljo je bil na tem mestu sneg in nobenega parkirišča. No ko sem parkiral smo se odločili, da gremo do smučišča pod Viševnikom.

Pot vodi skozi gozd, kjer je bilo ogromno zasneženih smrek.

Lepo zasnežene smreke v gozdu

Na smučišču, ki je majhno vendar idealno za malčke smo takoj doživeli razočaranje. Vlečnica ni delovala. Kot kaže nekateri ne znajo izkoristiti turizma. Škoda.

Smučišče pod Viševnikom

Pod smučiščem, ko je sonce že zahajalo

Zimska idila

Snega je dovolj

Medvedka nina vleče dudo

Sankali smo se

Matic se je po mili volji metal v sneg in igral

Nina in Matic

Zimska pravljica

Izlet je bil res uspešen ampak ne morem mimo tega, da ni bilo čisto nič poskrbljeno za obiskovalce. Ko smo se vračali proti avtu sem opazil, da je odprta celo en akočica s pijačo. To pa je bilo tudi vse. Res škoda. Upam, da bodo stvari, ko pridemo spet, drugačne…